V svetu ima vse svoje prednosti in slabosti. Napredek družbe in izboljšanje življenjskega standarda ljudi neizogibno vodita do onesnaževanja okolja. Odpadna voda je eden takšnih problemov. Z naglim razvojem industrij, kot so petrokemija, tekstil, proizvodnja papirja, pesticidi, farmacevtski izdelki, metalurgija in proizvodnja hrane, se je skupna količina izpustov odpadne vode po vsem svetu znatno povečala. Poleg tega odpadna voda pogosto vsebuje visoke koncentracije, visoko strupenost, visoko slanost in veliko barvnih sestavin, zaradi česar jo je težko razgraditi in obdelati, kar vodi do hudega onesnaženja vode.
Za reševanje velikih količin industrijske odpadne vode, ki nastane dnevno, so ljudje uporabili različne metode, ki združujejo fizikalne, kemične in biološke pristope, ter sile, kot so elektrika, zvok, svetloba in magnetizem. Ta članek povzema uporabo "elektrike" v tehnologiji elektrokemične obdelave vode za reševanje te težave.
Tehnologija elektrokemične obdelave vode se nanaša na proces razgradnje onesnaževal v odpadni vodi s specifičnimi elektrokemičnimi reakcijami, elektrokemičnimi procesi ali fizikalnimi procesi znotraj določenega elektrokemičnega reaktorja, pod vplivom elektrod ali uporabljenega električnega polja. Elektrokemični sistemi in oprema so relativno preprosti, zavzemajo majhen prostor, imajo nižje obratovalne in vzdrževalne stroške, učinkovito preprečujejo sekundarno onesnaženje, ponujajo visoko stopnjo nadzora reakcij in so primerni za industrijsko avtomatizacijo, zaradi česar so dobili oznako "okolju prijazne" tehnologije.
Tehnologija elektrokemične obdelave vode vključuje različne tehnike, kot so elektrokoagulacija-elektroflotacija, elektrodializa, elektroadsorpcija, elektro-Fenton in elektrokatalitska napredna oksidacija. Te tehnike so raznolike in vsaka ima svoje primerne aplikacije in področja uporabe.
Elektrokoagulacija-elektroflotacija
Elektrokoagulacija je pravzaprav elektroflotacija, saj proces koagulacije poteka sočasno s flotacijo. Zato jo lahko skupaj imenujemo "elektrokoagulacija-elektroflotacija".
Ta metoda temelji na uporabi zunanje električne napetosti, ki na anodi ustvarja topne katione. Ti kationi imajo koagulacijski učinek na koloidne onesnaževalce. Hkrati se na katodi pod vplivom napetosti proizvaja znatna količina vodikovega plina, ki pomaga, da se flokulirani material dvigne na površino. Na ta način elektrokoagulacija doseže ločevanje onesnaževal in čiščenje vode z anodno koagulacijo in katodno flotacijo.
Pri uporabi kovine kot topne anode (običajno aluminija ali železa) ioni Al3+ ali Fe3+, ki nastanejo med elektrolizo, služijo kot elektroaktivni koagulanti. Ti koagulanti delujejo tako, da stisnejo koloidno dvojno plast, jo destabilizirajo ter premostijo in zajamejo koloidne delce prek:
Al -3e→ Al3+ ali Fe -3e→ Fe3+
Al3+ + 3H2O → Al(OH)3 + 3H+ ali 4Fe2+ + O2 + 2H2O → 4Fe3+ + 4OH-
Po eni strani nastali elektroaktivni koagulant M(OH)n imenujemo topni polimerni hidroksi kompleksi in deluje kot flokulant, ki hitro in učinkovito koagulira koloidne suspenzije (drobne kapljice olja in mehanske nečistoče) v odpadni vodi, hkrati pa jih premošča in povezuje v večje agregate, kar pospeši proces ločevanja. Po drugi strani pa se koloidi stisnejo pod vplivom elektrolitov, kot so aluminijeve ali železove soli, kar vodi do koagulacije zaradi Coulombovega efekta ali adsorpcije koagulantov.
Čeprav je elektrokemijska aktivnost (življenjska doba) elektroaktivnih koagulantov le nekaj minut, pomembno vplivajo na potencial dvojne plasti in tako izvajajo močne koagulacijske učinke na koloidne delce ali suspendirane delce. Posledično sta njihova adsorpcijska zmogljivost in aktivnost veliko večji kot pri kemijskih metodah, ki vključujejo dodajanje reagentov iz aluminijevih soli, poleg tega pa zahtevajo manjše količine in imajo nižje stroške. Na elektrokoagulacijo ne vplivajo okoljski pogoji, temperatura vode ali biološke nečistoče in ne pride do stranskih reakcij z aluminijevimi solmi in vodnimi hidroksidi. Zato ima širok razpon pH za čiščenje odpadne vode.
Poleg tega sproščanje drobnih mehurčkov na površini katode pospeši trčenje in ločevanje koloidov. Neposredna elektrooksidacija na površini anode in posredna elektrooksidacija Cl- v aktivni klor imata močne oksidativne sposobnosti na topne organske snovi in reducibilne anorganske snovi v vodi. Novo nastali vodik iz katode in kisik iz anode imata močne redoks sposobnosti.
Posledično so kemijski procesi, ki se odvijajo v elektrokemičnem reaktorju, izjemno kompleksni. V reaktorju hkrati potekajo procesi elektrokoagulacije, elektroflotacije in elektrooksidacije, ki s koagulacijo, flotacijo in oksidacijo učinkovito preoblikujejo in odstranjujejo tako raztopljene koloide kot suspendirane onesnaževalce v vodi.
Elektrokemični enosmerni napajalnik Xingtongli GKD45-2000CVC
Značilnosti:
1. Vhod AC 415 V 3 faze
2. Prisilno hlajenje zraka
3. S funkcijo povečanja hitrosti
4. Z ampermetrom in časovnim relejem
5. Daljinski upravljalnik z 20-metrskimi krmilnimi žicami
Slike izdelkov:
Čas objave: 8. september 2023
