Na svetu ima vse svoje prednosti in slabosti. Napredek družbe in izboljšanje življenjskega standarda ljudi neizogibno vodita v onesnaževanje okolja. Odpadna voda je ena taka težava. S hitrim razvojem industrij, kot so petrokemična, tekstilna, papirna, pesticidna, farmacevtska, metalurška in živilska industrija, se je skupni izpust odpadne vode po vsem svetu znatno povečal. Poleg tega odpadna voda pogosto vsebuje visoke koncentracije, visoko strupenost, visoko slanost in visoko obarvane komponente, zaradi česar je težko razgraditi in obdelati, kar vodi do resnega onesnaženja vode.
Za ravnanje z velikimi količinami industrijske odpadne vode, ki nastaja dnevno, so ljudje uporabili različne metode, ki združujejo fizikalne, kemične in biološke pristope ter uporabljajo sile, kot so elektrika, zvok, svetloba in magnetizem. Ta članek povzema uporabo "elektrike" v tehnologiji elektrokemične obdelave vode za reševanje tega vprašanja.
Tehnologija elektrokemične obdelave vode se nanaša na proces razgradnje onesnaževal v odpadni vodi s posebnimi elektrokemičnimi reakcijami, elektrokemičnimi procesi ali fizikalnimi procesi znotraj določenega elektrokemičnega reaktorja, pod vplivom elektrod ali uporabljenega električnega polja. Elektrokemični sistemi in oprema so razmeroma enostavni, zavzemajo majhen odtis, imajo nižje obratovalne in vzdrževalne stroške, učinkovito preprečujejo sekundarno onesnaženje, nudijo visoko možnost nadzora nad reakcijami in so primerni za industrijsko avtomatizacijo, zaradi česar so si prislužili oznako »okolju prijazna« tehnologija.
Tehnologija elektrokemične obdelave vode vključuje različne tehnike, kot so elektrokoagulacija-elektroflotacija, elektrodializa, elektroadsorpcija, elektro-Fenton in elektrokatalitsko napredna oksidacija. Te tehnike so različne in vsaka ima svoje primerne aplikacije in področja.
Elektrokoagulacija-elektroflotacija
Elektrokoagulacija je pravzaprav elektroflotacija, saj proces koagulacije poteka sočasno s flotacijo. Zato jo lahko skupaj imenujemo "elektrokoagulacija-elektroflotacija".
Ta metoda temelji na uporabi zunanje električne napetosti, ki na anodi ustvarja topne katione. Ti kationi imajo koagulacijski učinek na koloidna onesnaževala. Hkrati se na katodi pod vplivom napetosti proizvede znatna količina vodikovega plina, ki pomaga, da se flokulirani material dvigne na površino. Na ta način z elektrokoagulacijo dosežemo ločevanje onesnaževal in čiščenje vode z anodno koagulacijo in katodno flotacijo.
Pri uporabi kovine kot topne anode (običajno aluminija ali železa) ioni Al3+ ali Fe3+, ki nastanejo med elektrolizo, služijo kot elektroaktivni koagulanti. Ti koagulanti delujejo tako, da stisnejo koloidno dvojno plast, jo destabilizirajo ter premostijo in zajamejo koloidne delce skozi:
Al -3e→ Al3+ ali Fe -3e→ Fe3+
Al3+ + 3H2O → Al(OH)3 + 3H+ ali 4Fe2+ + O2 + 2H2O → 4Fe3+ + 4OH-
Po eni strani se nastali elektroaktivni koagulant M(OH)n imenuje topni polimerni hidrokso kompleksi in deluje kot flokulant za hitro in učinkovito koagulacijo koloidnih suspenzij (finih oljnih kapljic in mehanskih nečistoč) v odpadni vodi, medtem ko jih premosti in poveže v obliko večjih agregatov, kar pospeši proces ločevanja. Po drugi strani pa se koloidi stisnejo pod vplivom elektrolitov, kot so aluminijeve ali železove soli, kar vodi do koagulacije s Coulombiovim učinkom ali adsorpcijo koagulantov.
Čeprav je elektrokemična aktivnost (življenjska doba) elektroaktivnih koagulantov le nekaj minut, pomembno vplivajo na potencial dvojne plasti in tako izvajajo močne koagulacijske učinke na koloidne delce ali suspendirane delce. Posledično sta njihova adsorpcijska sposobnost in aktivnost veliko večji od kemičnih metod z dodajanjem reagentov aluminijeve soli, zahtevajo manjše količine in imajo nižje stroške. Na elektrokoagulacijo ne vplivajo okoljski pogoji, temperatura vode ali biološke nečistoče in ni podvržena stranskim reakcijam z aluminijevimi solmi in vodnimi hidroksidi. Zato ima široko območje pH za čiščenje odpadne vode.
Poleg tega sproščanje drobnih mehurčkov na površino katode pospeši trčenje in ločevanje koloidov. Neposredna elektrooksidacija na površini anode in posredna elektrooksidacija Cl- v aktivni klor imata močno oksidativno sposobnost topnih organskih snovi in reduciranih anorganskih snovi v vodi. Na novo proizvedeni vodik iz katode in kisik iz anode imata močne redoks sposobnosti.
Zaradi tega so kemični procesi, ki potekajo v elektrokemičnem reaktorju, izjemno zapleteni. V reaktorju potekajo procesi elektrokoagulacije, elektroflotacije in elektrooksidacije hkrati, ki učinkovito preoblikujejo in odstranijo tako raztopljene koloide kot suspendirane onesnaževalce v vodi s koagulacijo, flotacijo in oksidacijo.
Xingtongli GKD45-2000CVC Elektrokemični DC NAPAJALNIK
Lastnosti:
1. AC vhod 415 V 3 faze
2. Prisilno zračno hlajenje
3. S funkcijo rampe
4. Z merilnikom amper ur in časovnim relejem
5. Daljinski upravljalnik z 20 metrskimi žicami za nadzor
Slike izdelkov:
Čas objave: 8. september 2023
